Kot da je z mene padla vsa teža zadnjega leta, ki sva ga predvsem midve z Nalo dali čez. Ne, ne mislim jamrati, moram pa vse to nekam zapisati, da ne pozabim, kako je bilo.
Kako mi je lepo, ko sva naši malčici pokazali, da je svet tudi varen, lep, zabaven, poln zanimivih stvari. Da sva uspeli, da pride k nam in se pocarta – da me ni več strah, da ko se je dotaknem, da me bo napadla. Danes so sodelavke v službi ugotovile, kako sem sproščena in razbremenjena. Draga Petra, HVALA HVALA HVALA.
