Pes si ne želi sprehoda, kjer nabira kilometre, ampak si želi sprehod, kjer lahko nabira vonjave.

Velikokrat slišim besede: “Prepričana sem bila, da MORA vsak dan narediti toliko in toliko kilometrov”.

Tako prepričanje lahko skrbnice in skrbnike psov hitro pripelje v začaran krog povišanih stresnih hormonov v telesu (pri obeh), ki se kaže s simptomi: “ne zmore se umiriti”, “moj pes je reaktiven”, “ves čas je na pozor” … Mi pa smo samo še obremenjeni z “nabiranjem kilometrov”.

Večina namreč pri hiperaktivnem in hiperpozornem psu največkrat pomisli na to, da ima njihov pes premalo aktivnosti in iščejo nove in nove aktivnosti, ki dodatno višajo nivo stresnih hormonov v telesu. Psihično stanje psa pa se ne izboljšuje.

Pes ne želi sprehodov, kjer nabirata kilometre. Ne potrebuje sprehodov, kjer z vsako prekinitvijo vohljanja v njem narastejo stresni hormoni. Tega ne potrebuje noben pes.

Pes potrebuje sprehod, kjer nabira vonjave,

kjer nabira dobre izkušnje.

Kjer se uči tudi hoditi (ne samo tekati).

Kjer lahko hodi po različnih podlagah, zemlji, travi, kamenju … kjer podlaga ni samo beton – kjer lahko preskoči kakšno deblo, stopi na kak štor …

Kjer se ustavi in opazuje.

Kjer se uči, da je svet varen.

Ti pa se učiš, kako upočasniti sebe, kako prepustiti prekomerni nadzor in se kdaj predati, da te na sprehod pelje tvoj pes (seveda je tvoja naloga še naprej skrb za varnost).

Dobro se gradi na dobrem.

Če uživaš v teku, v hitri hoji – naredi to sam/a – sprehod s psom pa naj bo tudi po njegovi meri – z veliiiiiiiiiko vohljanja, opazovanja, spreminjanja smeri … na dovolj dolgem povodcu (vsaj 3 metre), ki mu to omogoča.

Naj vaju kdaj on vodi, kam bosta šla. Ti samo skrbiš, da bo varno. In uživaš v opazovanju, kako uživa.

Če se je naučil “pičiti ravno črto” – kot jo pičimo tudi v naših življenjih – brez se ustaviti in zadihati … potem bosta potrebovala nekaj časa, da se tega od-učita.

Da se znova naučita zadihati, povohati, ustaviti.

Je neprecenljivo.

Sprehod naj bo priložnost, da upočasnita.

KAJ PA OPREMA?

Psa peljemo na sprehod na dovolj dolgem povodcu, pri majhnem psu, dolgem vsaj 3 metre, pri večjih psih raje še kak meter več. Seveda povodec, ko gre za varnost primerno skrajšamo.

Dovolj dolg povodec je en od pogojev za sproščen sprehod, saj psu omogoča, da raziskuje, da spreminja smer, da se ustavi, voha, v miru iztreblja, spremeni hitrost hoje brez da ga na vsakem koraku omejuje napet povodec. S pomočjo dovolj dolgega povodca se tudi najhitreje in najlahkotneje nauči hoje na popuščenem povodcu (brez vlečenja).

Povodec je pripomoček pri skrbi za varnost in nikakor ni pripomoček, s katerim bi psa, cukali, zategovali in mu z njim povzročali neprijetnosti.

Uporabljajmo oprsnico, ki psa ne omejuje pri gibanju in je psu udobna.

Pomembno je, da je pes na opremo navajen.

Če že sam pogled na opremo za sprehod v domačem okolju dvigne energijo psa v višave, ali pa se po drugi strani skriva oz. “potegne sam vase”, je naša prva naloga, da psu opremo predstavimo na primeren način. Da z opremo najde mir in sproščenost.

Uporabljajmo opremo, ki je je pes vajen in jo sprejema. Taka oprema je udobna in psa ne omejuje pri gibanju. Povodec je tukaj kot pripomoček za varnost.

KAJ PA LOKACIJA SPREHODA?

Še en pomemben ključ do bolj in bolj sproščenih sprehodov je, da izbiramo lokacijo za sprehod, kjer so okoliščine take, da naš pes zmore ostati sproščen.

Če imamo psa, ki je reaktiven na druge pse, ga ne vozimo na sprehod, kjer je ves čas izpostavljen drugim psom.

Odpravimo se na sprehod, kjer ni cilj nabiranje kilometrov, ampak nabiranje različnih vonjav in spoznavno učenje, da je svet varen.

Za sprehod izbiraj lokacije, kjer lahko pes hodi po različnih podlagah (zemlja, trava, listje, kamenje …) in raznolikih površinah, ki v njegovem tempu vzpodbujajo razvoj koordinacije in ravnotežja.

Naj bo okolje priložnost za senzorično kopel. (:

Ne vozi svojega psa vsak dan na popolnoma enak sprehod. Spreminjaj lokacije sprehodov, iščita in raziskujta nove poti. Naj se prebudi raziskovalec v vama obema :).

Daj svojemu psu kdaj pa kdaj priložnost, da te on pelje na sprehod, da on izbere pot, po kateri bosta šla – naša naloga pa je naj samo ta, da skrbimo za varnost in reguliramo stike z drugimi živimi bitji, ki jih srečujemo na sprehodu.

Seveda je pomembno, da sprehod načrtuješ tako, da se lahko izogneš situacijam, ki so za psa stresne. Bolj kot se jim bosta izogibala, bolj bo postajal samozavesten in pripravljen na soočanje s stresom (seveda vedno v zanj primernem tempu).

KAKO HITRO oz. POČASI NAJ HODIVA?

Najprej si vzemi sprehod, dva in samo opazuj svojega psa, bodi njegova “senca”. Ustavi se, takoj ko se ustavi on, opazuj kako hodi oz. ali sploh hodi. Je morda en od psov, ki so “pozabili hoditi” in samo še tečejo (kas, galop)? Pomagaj mu, da se upočasni. Pomagaj mu, da znova začne tudi hoditi, upočasnjuj sprehod, da se njegovo telo vrne v svoj naravni ritem.

Majhni psi, s svojimi majhnimi tačkami, da nas lahko dohitevajo, sploh ne pridejo do priložnosti, da bi hodili. Hoja je zelo pomemben del gibanja psa, da lahko razvija mišice za uravnoteženo gibanje.

Hodita tako počasi, da lahko hodi (in ne teče) tudi tvoj pes. Poskusi vsaj en del sprehoda hoditi tako, da narediš en korak na sekundo. In da se ustaviš takoj, ko se ustavi tvoj pes. Da ga s svojo energijo, ki hiti naprej, ne potegneš naprej in zmotiš njegov proces vohanja ali opazovanja in učenja.

Je to sprehod, na katerem pes res uživa in se sprosti?

KAKO DOLGO NAJ TRAJA SPREHOD?

Dokler v njem uživata oba (če nista časovno omejena) :)).

Bolj pomembno se mi zdi poudariti, da če imata za sprehod na voljo npr. eno uro, da je OK tudi, če se v tej eni uri ne naredita npr. več kot 400 m ali celo, če eno uro raziskujeta okoli hiše. Bo to vredno več, kot stresno nabiranje kilometrov.

KAKO DOLGO MU PUSTIM VOHLJATI?

Dokler želi. (:

Vohljanja (razen, ko gre za varnost) ne prekinjamo. Ustavimo se in počakamo. Psa lahko med tem opazujemo in uživamo v njegovem raziskovanju in “branju časopisov”. Lahko čutimo svoja stopala in dihamo 3-6 (3 sek vdih in 6 sek izdih) ter v tem času naredimo nekaj dobrega zase (se sproščamo).

V eni raziskavi so pokazali, da preprečevanje oz. prekinjanje vohljanja pri psu dvigne srčni utrip (dvig stresnih hormonov), medtem ko ga daljše vohljanje upočasnjuje (pomirja).

Zato kar na tem mestu lahko dobimo odgovor, zakaj kilometri in kilometri ne pomagajo umiriti hiperaktivnega psa, počasen, umirjen sproščen vohljalni sprehod pa psa sprosti.

Naj vohlja, dokler želi.

KAJ PA ČE PES NOČE NA SPREHOD?

Ga ne sili.

Najprej sprejmi, da je trenutno tako. Pes ima razlog, zakaj se upira. Lahko ni siguren (ga je strah), lahko ga kaj boli (vedno moramo preveriti, ali je v ozadju bolečina), lahko je utrujen ali se kakorkoli drugače ne počuti pripravljen za sprehod … Ima svoj razlog.

Ne sili psa na sprehod, če ne želi.

Pomembno je, da izločimo bolečino.

Če se pes na sprehodu ne počuti varno, začnita graditi pomemben temelj za sproščene in srečne sprehode doma, v okolju, kjer se počuti varno. Gradita vajin zaupni odnos, brez katerega nima smisla, da se “mučita” tam zunaj. Šele ko bosta zgradila medsebojno zaupanje, kjer ti postaneš nekdo, na koga se pes obrne v trenutkih nesigurnosti, sta pripravljena na izzive “tam zunaj”. Do takrat se zaposlita v okolju, kjer se pes počuti najbolj varno, v zunanjem svetu pa opravita le najnujnejše – išči okolja, ki so psu in njegovemu počutju čim bolj prijazna.

In ja. Sproščeno in spontano to lahko vodi do dneva, ko bo tvoj pes pripravljen, da zakoraka spoznavat tudi svet tam zunaj.

In takrat – naj bo sprehod namenjen psu. Oz. vama obema, da v njem res uživata in se sprostita.

Želiš več znanja, napotkov in usmeritev, kako korkak po korak graditi medsebojno zaupanje in se soočati z vedenjskimi izzivi pri svojem psu?

Pristuži se nam na 8-tedenskem spletnem tečaju Od stresa do SREČE, kjer počnemo ravno to. Tukaj si preveri več: Od Rdečega Lajanja do Zelene Sreče: Tečaj za Skrbnike Psov – Prisluhniti živalim (localhost/petra/) (Pričnemo 30. 9. 2024)

Pripravila: Petra Gjureč