Ko živali povabimo v prakso čuječnosti, se zgodi čarovnija

O tem, kako lahko ljudje živalim, ki smo jih pripeljali v naš svet, s čuječnostjo, stabilnostjo in notranjim mirom pomagamo zdraviti njihove vedenjske izzive, kot so ločitvena stiska, strah pred zvoki (ognjemeti, nevihte), agresivna vedenja, nezmožnost se umiriti, prekomerno lajanje …

Čuječnost nas uči, da je življenje niz trenutkov, ki se ves čas dogajajo tukaj in zdaj. Uči nas prisotnosti, uči nas usklajenosti in uči nas, da stik s sabo ni stvar idealnih okoliščin, temveč naše pripravljenosti, da se vedno znova vračamo nazaj k sebi.

Ko v prakso čuječnosti povabimo živali, ki z nami (v našem svetu) živijo vsak dan in so z nami povezane, se zgodi nekaj res čarobnega. Naj ti ta video pomaga to začutiti:

Mi smo tisti, ki imamo moč, da pomagamo izstopiti iz te spirale neprijetnih čustev

Zdravilo za neželena vedenja naših živali

Največkrat  me za pomoč prosijo skrbnice psov z neželenim vedenjemi – kuža ne zmore ostati sam doma, prekomerno laja, se ne zmore umiriti, ga je strah neviht, ognjemetov ali ga motijo zvoki nasploh, se vede agresivno … Vedenjskih (beri čustvenih) izzivov pri psih je veliko. Lahko je kuža v nov dom že prispel s svojo čustveno prtljago, lahko je je nekaj še pridelal, lahko pa s svojim vedenjem “samo” zrcali naše notranje stanje. Ali pa gre za  kombinacijo vsega.In ne glede na to, kateri je razlog za njegove vedenjske izzive – mi smo tisti, ki imamo moč, da pomagamo izstopiti iz te spirale neprijetnih čustev (neželenih vedenj).Na zgornjem posnetku je en izmed konjičkov, ki so tekom svojega življenja izgubili občutek varnosti.

Zato pri obravnavah vedno najprej pogledamo, kako se ob izzivih psa počuti skrbnica. Katera čustva vse aktivira neželeno vedenje v njej, saj je ključno pri tem, ali bomo uspešni pri zdravljenju teh izzivov, da smo sami dobro (=stabilni in umirjeni).

Živali nas čutijo

Kdor je kdaj živel z živaljo, psom, mačko, konjem … dobro ve, da med nami obstaja nekaj, kar presega besede. Živali v vsakem trenutku čutijo, kako se mi počutimo – včasih še bolje kot mi sami (če smo “odrezani” od svojih lastnih občutkov) in to naše notranje stanje zrcalijo s svojim vedenjem.

Sodobne nevroznanstvene raziskave potrjujejo, da imajo tudi živali zrcalne nevrone, strukture, ki zaznavajo našo mikro obrazno mimiko, naše dihanje, hormonsko stanje … in posledično začutijo, kakšno je naše notranje stanje (mir, nemir in vse odtenke vmes). 

Ko smo pod stresom, živali to čutijo – in ta stres prevzemajo nase.

Ko smo sproščeni, živali to čutijo – in ob nas se sprostijo. Začutijo varen prostor, kjer lahko morda prvič v življenju spustijo nadzor in zares globoko zaspijo (brez, da je eno uho ves čas “na pozor”). In tukaj se začne čarovnija. Tukaj je naša moč.

Ne da nas posrka v njihovo “dramo”, ampak, da ostanemo zanje sproščeni in stabilni in jim podamo roko, da tudi same stopijo ven iz spirale neprijetnih čustev.

In preko tega jim lahko pomagamo do povsem nove izkušnje – da so lahko v neki situaciji, ki jih je do zdaj preplavljala s stresom, sproščene in umirjene – ne samo navzven, ampak tudi navznoter. In to je tista umirjenost, ki zares šteje.

Skupni energijski prostor

Vsak odnos ima svojo energijsko pokrajino, ki se polni z našimi občutki. Živali čutijo ta prostor še bolj kot mi, saj nimajo mehanizmov zanikanja ali racionalizacije. Npr. kuža ne razmišlja: »Danes je moja skrbnica napeta, ampak to je njeno – ni moje.« Ne, on to začuti in avtomatsko ta čustva prevzema nase. 

Koregulacija živčnega sistema

Moja srčna želja je, da začutiš, kakšno čarobno moč imaš. Ne govorim o fizični moči. Govorim o tisti čarobni moči ustvarjanja varnega prostora, ki vrača občutek varnosti v živali, ki živijo ob nas. O moči koregulacije, kjer z živalmi namesto stresa delimo svoj notranji mir. 

Kjer naša prisotnost, stabilnost in sproščenost zdravijo. Zdravijo njihove čustvene rane, ki se izražajo z neželenim vedenjem. Ne s tišanjem neželenih vedenj z dominantnim vedenjem, ampak na način, ki zdravi od znotraj navzven. Pri samem vzroku. S koregulacijo. Kjer naš umirjen živčni sistem umirja njihovega. In preko tega dobijo novo izkušnjo. Da so lahko v neki situaciji, ki jih je preplavljala s stresom, zdaj sproščene in umirjene. 

Tvoja žival kot tvoj kompas: kako ti pomaga se razvijati

Pogosto so ravno naše živali s svojimi izzivi tiste, ki nas motivirajo, da poskrbimo zase.

Ker samo če najprej poskrbimo zase, lahko pomagamo njim. Za njihov občutek varnosti ni pomembno samo to, kaj delamo zanje (hrana, sprehodi, zavetje), ampak predvsem kdo smo, medtem ko to počnemo.

In ni lepšega, kot ko dobim sporočilo: “Petra, kako sem se pa jaz razvila, ko sem pomagala svojemu prestrašenemu psu …zdaj končno zares Živim.” 

Mnogi se začnejo učiti čuječnosti, samoregulacije in notranje stabilnosti prav zaradi svojih živali oz. njihovih vedenjskih težav (prekomerno lajanje ločitvena stiska, strahovi pred zvoki …). Ne zaradi sebe, ampak ker želijo, da se bo njihov pes končno zmogel sprostiti, da bo SREČEN (in ne ves živčen) in da je končno konec nenehnega prilagajanja vsem njegovim izzivom. Začnejo zares živeti. Dvojna zmaga.

# Občutek varnosti

# Zaupen odnos

# Tehnika zaupanja

# Mir v meni je mir v tebi

# Moje sanje so njihovo sproščeno spanje